+1 (2013)

28 Sep

Prav ste prebrali – to je naslov najnovejšega izdelka grškega režiserja Dennisa Iliadisa (The Last House on the Left). Besedo “izdelek” uporabljam namenoma, saj je filmu +1 skorajda nemogoče določiti žanr. Je to najstniška komedija? Epistemološka drama? Znanstvenofantastični triler? Je sploh važno?

Zgodba sledi trem prijateljem, ki se udeležijo zabave poletja, a se njihov večer kaj hitro spremeni v pravo zmešnjavo, ko med zbrano druščino zagledajo svoje dvojnike. To na kocko postavi ne le njihovo prijateljstvo, temveč tudi njihova življenja.

Mešanica filmov Project X in Invasion of the Body Snatchers se poigra z idejo o potovanju skozi čas in jo preobrazi v samosvojo različico enega od paralelnih svetov, ki nas obdajajo (če sprejmete premiso zakonov kvantne fizike). Osvežujoče inovativen pogled na rahlo obrabljeno tematiko nam prikaže kako lahko zamah metuljevih kril premika gore, šibak vetrič ruši zidove in že posamezna beseda vpliva na popolnoma drugačen razplet celotnega življenja. Za dober film je lahko dovolj že samcata iskrica genialnosti – brez več milijonske produkcije, pretirane uporabe CGI in znanih obrazov, ki se porazgubijo v nepotrebnem akcijskem spektaklu. Ne, dovolj je samo ena provokativna ideja; bi storili moralno pokvarjeno stvar v preteklosti, da bi vplivali na srečen razplet v sedanjosti?

V stvaritvi +1 vsi elementi deluje zelo usklajeno; humor je prisoten ravno v pravšnji meri, scenarij je izredno tekoč in zavzemajoč, glasbena spremljava je v skladu z videnim, napetost dogajanja pa gledalca pospremi vse do konca ogleda. Posebni efekti so resda nizkoproračunski, a niso središče zgodbe, zatorej je omenjena pomanjkljivost zanemarljiva; igralska zasedba še zdaleč ni vrhunska, a vseeno pripelje film od začetka do konca brez večjih spodrsljajev; osrednja zgodba pa malce trpi za pomanjkanjem akcijske razburljivosti, a ji na pomoč priskoči nekaj zabavnih podzapletov, ki predstavijo kopico osebnostno raznolikih likov in malce golote, ki je, roko na srce, vedno dobrodošla.

Si drugačna oseba, kot pred eno uro? +1 išče odgovor tudi na to vprašanje, ki se še posebno rado pojavi v najstniških letih; pozabite hormone, mogoče so vsega krivi kloni, ki prevzamejo naše telo. Med drugim so obiskane teme časovni kontinium, smiselnost popijančevanja in žurologije, čredni nagon najstnikov, želja po sprejetju in unikatnost človeškega bitja. Noviteta filma leži tudi v antijunaku, ki tekom zgodbe podleže svojim sebičnim motivom, na koncu pa je za vse skupaj še nagrajen.

Za konec naj povem, da +1 večini gledalcev ne bo pretirano všeč. Na to navsezadnje opominja že absurdno nizka imdb ocena, razlog za katero je po mojem mnenju ravno žanrsko nikogaršnja zemlja filma. Toda, gledano iz drugega zornega kota, je ta raznolikost žanrskih tonov pravzaprav posebnost filma, ki mu doda dobršno mero nepredvidljivosti in ga povzdigne na nivo “prekleto” dobre zabave.