[Pozor, hud prizor] – There Will Be Blood (2007)

Otrok režiserja Paula Thomasa Andersona, There Will Be Blood, sledi vzponu in padcu Daniela Plainviewa, karizmatičnega in neusmiljenega iskalca nafte. Željan moči in vpliva, si Daniel podredi vse, ki mu stojijo na poti do uspeha. S pomočjo posvojenega sina, do katerega neki trenutek kaže pretirano ljubezen, naslednji pa brutalen prezir, skuša ohraniti podobo družinskega človeka, a se kaj kmalu pokaže njegov pravi obraz, ki ga na koncu odtuji od prav vseh ljudi okoli njega. Ko izve za z nafto bogato, a poceni območje v Kaliforniji, začne tamkajšnje prebivalce izkoriščati in z njimi manipulirati v prodajo ozemlja. Še največ težav mu povzroča mladi nadobudni »prerok« Eli, a Daniel je za končni cilj pripravljen prestati marsikatero ponižanje …

Skozi celoten film spremljamo metaforo “nafta je kri”, iz česar izvira tudi sam naslov. In za uspeh Daniela Plainviewa je bilo prelito ogromno krvi, tako ali drugače. Njegovo v norost sprevrženo potovanje se loti tudi krščanstva, ki ga predstavlja Eli, in kapitalizma, katerega utelešenje je Daniel. Kaj se zgodi, ko ta dva trčita?

Prizor je močan predvsem zaradi predstav igralskih umetnikov Daniela Day-Lewisa in Paula Dana. V mnogih pogledih podobna si karakterja se spustita v psihološko bitko, iz katere živ lahko pride le posameznik. In da bi Daniel dokončno prepričal vaščane v dobrobit njegovega prihoda, mu ne preostane drugega, kot da poklekne pred »Bogom«.

Eli se v vlogi znajde odlično in nemudoma začne provocirati Daniela, saj se dobro zaveda, da je ta v njegovi nemilosti. Pogled antijunaka, ko mu Eli omeni zapustitev otroka, je pogled čistega besa in norosti Daniela. Seveda ni v stvari njegova ljubezen do sina, saj ga je Daniel maloprej brezkompromisno pustil samega na vlaku na poti v neznano, temveč moralni poraz proti svojemu največjemu tekmecu. In najbolj grozljivo je prav dejstvo, da se je Daniel uspel zadržati in se popolnoma podrediti. Njegov boj bo prišel kasneje. In ta boj bo krvav.

Mnogo filmov, sploh dobro sprejetih, ima enega ali več prepoznavnih prizorov, ki se nam iz takšnega ali drugačnega razloga vtisnejo v spomin: nas raznežijo, šokirajo, nasmejejo ali pa nas navdušijo iz povsem drugega razloga. In čeravno bo gledalec največ takšnih prizorov našel med bolj znanimi oz. čislanimi filmi, se bomo tu spomnili tudi prizorov iz nekoliko manj izpostavljenih filmov, ki pa se jih splača pogledati že zaradi enega samcatega prizora, ki je enostavno dober!

G. Jerman